Spoštovane bralke in bralci Lipnice

Ena izmed naslovnih fotografij, ki jo je v svoj objektiv ujel Jože Žerdin, prikazuje Bogojino pod belo snežno odejo. Letošnja zima nas je, vsaj po mojem spominu, po dolgem času presenetila kar dvakrat, in to z dokaj konkretnima pošiljkama snega. Z njim pa se vsakič znova prikrade tudi nekaj, kar bi lahko poimenovali kar »zimska folklora«: nejevolja zaradi cestišč in javnih površin, ki kljub trudu in nepretrganim uram delavcev niso bila povsod očiščena takoj, v trenutku, skorajda v stotinki sekunde, kot bi si to marsikdo želel.

Takšni odzivi so del širše slike naših pričakovanj do javnih storitev. Včasih izvirajo iz razvajenosti, včasih iz nerealnih predstav o tem, kaj vse se lahko v danih razmerah sploh izvede, pogosto pa tudi iz preproste človeške potrebe, da bi bilo življenje udobno in varno, ne glede na vreme. Če primerjamo razmere pri nas z zimskimi ujmami, ki jih poznamo drugod po svetu, denimo nedavno v Združenih državah Amerike, hitro dobimo širšo perspektivo: marsikje je sneg neprimerno bolj surov in posledice še precej bolj trde.

Po drugi strani pa je kritičnost do javnih storitev do neke mere razumljiva. Stroški življenja rastejo, storitve naj objektivno stanje vedno več, zato se zdi povsem logično, da so pričakovanja o kakovosti višja. Žal pa se ti dve krivulji, cena in kakovost, ne premikata vedno z roko v roki. Ko to berete, je zima že skoraj lanski sneg. Temperature se že dvigujejo, v zraku pa se že čuti pomlad.

Od zadnjega, predbožičnega izvoda Lipnice se je v naši občini zgodilo marsikaj. Društva so že vstopila v čas rednih občnih zborov in skupščin, letošnji načrti pa se hitro polnijo z idejami in dogodki. Obeležili smo slovenski kulturni praznik, izbrali športnike leta, podpisali štipendije za 40 naših študentov, se prepustili pustnemu utripu, in še bi lahko našteval. V tem izvodu boste med drugim prebrali tudi o čezmejnem posvetu v okviru projekta DIRDET, o obisku vodstva Državnega sveta v naši občini ter tudi o mladem obrtniku Davorinu Mariču iz Andrejec, ki gradi trdne temelje uspešne podjetniške zgodbe.

Posebno poglavje teh tednov so tudi prihajajoče državnozborske volitve. Kampanje so v polnem teku, mnenja se na soočenjih krešejo, kandidati nas nagovarjajo na zborovanjih, po radiu, na spletu in televiziji, z oglasov in panojev. O opredeljevanju tu ni ne prostora ne potrebe, saj je vsak glas osebna odločitev. Vseeno pa velja spomniti na nekaj, kar se v vročici prehitro pozabi: po volilnem dnevu bomo še vedno tu. Še vedno bomo sosedje, sodelavci, starši, člani društev, organizatorji prireditev in soustvarjalci skupnega prostora. Moč naše skupnosti je bila vedno v tem, da smo znali ostati povezani tudi takrat, ko nismo bili istih misli.

Želim vam prijetno branje in lepo pomlad!

Rok Šavel, odgovorni urednik