Stanka Sukič, srce in gonilna sila kulturnega življenja v Bogojini

Stanka Sukič, rojena Lovrenčec, se je rodila 23. junija 1970 v Bogojini. Otroštvo je delila s starejšo sestro Marjeto in bratom Stankom. Že kot otrok se je vključevala v krajevno skupnost, župnijo in društva, rada je nastopala, posebej v osnovni šoli, ko je večkrat stopila na veliki oder vaške dvorane. Vaje za nastope so takrat imeli pri tovarišici Slavi, ki jih je navduševala za lepo besedo, nastopanje ter jim privzgajala občutek za skupnost.

Stanka je ponosno nastopila tudi v filmu Strici so mi povedali, posnetem po zapisih Miška Kranjca v bližnjih Filovcih. Ljubezen do kulture, umetnosti in kulturne dediščine vasi je ohranila tudi v srednji šoli, ko je na povabilo Jožeta Vogrinca sodelovala pri slavnostni akademiji, na kateri je kulturno društvo dobilo ime, ki ga nosi še danes, Kulturno-umetniško društvo Jožef Košič Bogojina. Skupaj z Matjažem Cerovškom in Marjanom Lovrenčecem je bila pobudnica in ustanovna članica folklorne skupine, ki od leta 1999 deluje pod okriljem KUD Jožef Košič Bogojina. Leta 2007 ji je bila zaupana vloga predsednice društva, ki jo opravlja še danes.

Pri vodenju društva ji je v oporo mož Janez, ki z veseljem pomaga pri pripravi rekvizitov in scene za žive jaslice ter skrbi, da člani folklorne skupine niso žejni. Tudi hči Monika s svojo družino podpira njeno delovanje. Posebej ponosna je na vnuka Jona, ki s pesmicami razveseljuje babico. Pogovor s Stanko pogosto nanese tudi na domačo cerkev, Belo golobico, arhitekturno mojstrovino priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, ki privablja številne obiskovalce. Po njenem mnenju se domačini pogosto premalo zavedamo dragulja, ki ga imamo v svoji sredi.

Med najljubšimi so prav gotovo žive jaslice, ki so zaradi njene angažiranosti in sposobnosti povezovanja različnih institucij, posameznikov in društev v vasi postale prepoznaven in izjemno obiskan dogodek. Vsako leto znova združujejo krajane in obiskovalce od blizu in daleč, hkrati pa nosijo tudi dobrodelno noto, saj so prispevki namenjeni pomoči vaščanom ali podpori lokalnim ustanovam. Prejeto priznanje Pomurske turistične zveze je dokaz, da Stankino predano delo, požrtvovalnost, občutek za sočloveka in skrb za ohranjanje kulturne dediščine niso samoumevni.